Kako uspešen je (bil) projekt? ~ Projektni blog |

sreda, 28. januar 2009

Kako uspešen je (bil) projekt?

Ali kar vemo, ali koga vprašamo, ali počakamo do konca in šele takrat izračunamo njegovo profitabilnost? Dejstvo je, da lahko na uspešnost projekta gledamo z dveh (ali obeh) vidikov:
  • zdravje tekočega projekta
  • uspešnost končanega projekta

Načeloma drži: če je bil projekt vseskozi "zdrav" bo
tudi na koncu uspešen.

Zdravje projekta

Koga sploh zanima? Prvi, na operativni ravni, bi moral biti vodja projekta, na strateški ravni pa upniki tega projekta, sponzorji, management. Zato je povsem logično, da je komunikacija med obema ravnema med izvedbo projekta ključnega pomena.

Zdravje projekta lahko ugotovimo na več načinov. Nekateri zgolj povprašajo po mnenju vodje projekta (POZOR: pazite se vodij projektov, ki ne znajo reči "NE"!), sam pa priporočam uveljavljeno metodo merjenja "zdravja" projektov EARNED VALUE MANAGEMENT (EVM) v smislu napredka, porabe čase in stroškov.

Vir: Nasa

Razlaga Nasinega primera: zelena krivulja ("S-krivulja", angl. "S-curve") prikazuje "Earned value" (koliko od projekta je NASA že izvedla), modra prikazje planirano vrednost (vidimo, da Nasin projekt zamuja; SPI<1),>rdeča pa prikazuje, koliko smo potrošili (vidimo, da NASA troši veliko več kot realizira; CPI <1)>Črtkane črte napovedujejo končne vrednosti ob pogoju, da ostaneta CPI in SPI ista (predpostavimo tipični varianci).

Pri EVM gre za osrednjega projektnega predstavnika ključnih indikatorjev delovanja (angl. KPI), ki ga na področju vodenja projektov podpira PMI, in ga kot meritveni pogoj za izvedbo tekočih projektov zahteva od svojih agencij in pogodbenikov ameriška vlada.

EVM je "the" način nadzora in napovedovanja uspešnosti projekta.

Resnica je, da se z implementacijo EVM v naše poslovanje srečamo z mnogo omejitvami in zadržki. Za nebolečo uvedbo pa predlagam naslednje:
  • ob vzpostavitvi projekta moramo ob vedeti zahtevanih rezultatih poznati tudi dovoljeni proračun in dovoljeni čas oziroma urno postavko vseh članov projekta
  • poročanje o delu na projektu naj bo informacijsko podprto (vsak član projekta z minimalnim naporom vpiše svoje ure na projekt)
  • poročanje mora biti redno (dnevno, max. tedensko)
  • poročati je potrebno tudi o stopnji dokončanosti nalog ("še začeli nismo", "smo na polovici", "smo na 90%") - dejansko gre za občutek, ki pa bo s časom vedno bolj izostren (natančen)
  • vodstvo organizacije lahko vsak trenutek pogleda števčke in semaforčke ("executive dashboard"), ki prikazujejo status in stanje posameznega projekta kakor tudi celotnega portfelja ter omogočajo nadaljnje poizvedovanje ("drill down")
  • na prekoračitve kazalcev je potrebno ustrezno reagirati (glej CPI, SPI v odnosu na vrednost 1)

Ugotavljanje uspešnosti na koncu projekta

Po toči zvoniti je prepozno.

... moramo pa ugotoviti njene posledice.

Dobro zastavljen sistem spremljanja po metodi EVM bo brez večjega napora podal tudi izzid končanih projektov:
  • stroškovno-prihodkovni vidik: profitabilnost projekta
  • časovno: pravočasnost projekta
  • kvalitativno: zadovoljstvo naročnika
Uspešnost na koncu projekta pomeni doseganje CSF - kritičnih dejavnikov uspeha (kaj so pogoji,da rečemo, da je BIL projekt uspešen). V Dashboard-u ustvarimo poseben pogled na končane projekte. Merjenje zadovoljstva naročnika se opravi po izvedbi projekta (če je projekt zelo velik po vsaki fazi) na uveljavljen način.




Tudi ti delaš na projektih? Imaš podobne izkušnje? Pridruži se nam:

Preverite tudi ProjektnoVodenje.com - Zemljevid projektnega vodenja, ki širši poslovodni sferi poenostavlja razumevanje pojma in pomembnosti "projektnega vodenja" za uspeh poslovanja podjetij in ne-tržnih organizacij.

Projektni blog je avtorsko delo.

Uporaba in vsako razmnoževanje (razen kratkih citatov z navedbo vira in avtorja) je brez izrecnega dovoljenja avtorja prepovedano.