Prikaz objav z oznako Generacija Y. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Generacija Y. Pokaži vse objave

petek, 28. oktober 2011

Skram.si & PMI: Scrumifikacija vsega do sedaj dobrega

Po nedeljskem polmaratonu sem se odločil udeležiti še srečanja PMI Ljubljana Chapter in linkedin skupine Skram.si  (26.10.2011, lokacija S&T). Prišel sem kot gledalec in si obetal zanimivo medgeneracijsko bitko. Konfrontacijo med do sedaj uveljavljenimi pristopi in novimi vrlinami projektnega vodenja. Tekmovanje za prevlado PMBOK-a nad Agilnim manifestom ali obratno.

Simbioza - lekcija za stare

Dokler je še postajalo vroče, sem si zapisal tudi kakšno spontano izjavo iz govorniškega odra in burne pro et contra reakcije občinstva:

  • Ne morem več videti tega trikotnika (čas, stroški, kvaliteta). Kar alergična postanem.
  • Scrum postaja mainstream.
  • Scrum kot metodologija odpira zelo veliko vprašanj in daje zelo malo odgovorov.
  • Dolga leta sem delala po PMBOK, zdaj pa imam velik rešpekt do ostalih, ki delajo v scrumu.
  • Ni PMBOK passe. Waterfall je passe.
  • Kaj se bo zgodilo s tradicionalnimi projektnimi vodji, ko bo vse agilno: Naj prevzamejo vlogo scrum master-ja, ali pa naj oddidejo.
  • Ne bo se več reklo projektni vodja ampak scrum master. 
  • Za prevode scrum izrazov v slovenščino še ni konsenza. Zato uporabljamo zaenkrat originalne angleške izraze.
  • Popolnoma irelevantno je, kako se mu reče. Važno, da gajbo poriva naprej.
  • Projekt lahko pelje nekdo, ki ima zvezo s temeljno tehnologijo. Sicer je čisto navaden po*ran administrator.
  • CityPark je bil zgrajen po scrumu. In je uspešen projekt.
  • Ljudje so temeljna tehnologija scruma.
  • Scrum master pri izvajalcu in product owner pri naročniku sta vedno v konfliktu. Jaz pa kot projektni vodja delujem kot interface med obema. Rešitelj, mediator. 
  • Potem pa scruma niste dobro vpeljali.
  • Pri tradicionalnem načinu dela sem zaznala veliko ovir. Pritiski kupcev in KAM-ov, ki od projektov želijo hitre rezultate... zato sem se vprašala, kaj narediti, da ne bi šli po pravilih. Da bi šlo hitreje... Poglejmo scrum!
  • Kako se z naročnikom dogovoriti za agilni način dela je največje vprašanje. Problem je pravna služba, ki za scrum projekte noče narediti pogodbe.
  • A v pogodbo zapišete: v tem času in s tem denarjem naredite kolikor lahko? ... če pa ne boš toliko naredil, pa tudi OK?
  • Obstajata dva pogoja za scrum: 1. da naročnik že od prej pozna scrum in 2. da visoko zaupa izvajalcu.
  • Kje v scrumu je sponzor projekta?
  • Sponzor odpira denarnico. Je na strani naročnika. Je prejemnik dodane vrednosti projekta.
  • Glavna točka vodenja projektov je kupovanje miru pri naročniku, da ima naročnik potrpljenje in se lahko v miru kaj naredi.
  • Ja zaboga! Če prej niste tega počeli, potem nikoli niste bili projektni vodje.

Ta klene so od mag. Andreja Česna, PMP. Nekaj ostalih pa je dobesedno citiranih in mogoče nimajo veliko smisla, a so bile zadosti prepričljivo izgovorjene, da so ohranile čast njihovim avtorjem. 

Za obrazložitev razlik med tradicionalnim načinom (waterfall - za razvoj programske opreme) in scrumom smo od @TilenTravnik slišali tudi popularno analogijo s pripravo torte (vir slike):

  • po tradicionalnih pristopih bi torto pripravili takole: prvi oblat, smetana, drugi oblat, sadje, tretji oblat, čokolada, svečke.
  • po agilnih pa bi torto sestavili po kosih.
Potem pa je med PMIjevci in Skramovci nastopila ljubezen. Da tudi PMBOK ponuja veliko tega (rollwaveplanning, tailoring). In da smo vsi OK. Našli so se. Kar je bilo lepo videti. Med odmorom. S prigrizki. Staro in mlado v slogi, simbiozi.

Dojel sem... namizni računalniki, pa če prav prenosniki, so in bodo še naprej uporabni. Za nekatere stvari pa bomo veliko raje prižgali iPad.




Moj prispevek v knjigo podpornikov Agilnega manifesta:


What PMBOK is not saying the Agile manifesto is putting it into <h1>



O scrumu ste lahko že brali:

četrtek, 18. avgust 2011

Projektni deležnik ali projektni upnik? Agilni start-up mix

Se spomnite, ko sem v prejšnji objavi o Google krogih govoril o vplivnih ljudeh in interesnih skupinah okoli posameznega projekta?

Kolikor je bilo še okusno sem uporabljal besedo "projektni upniki". In namesto uradnega prevoda za "project stakeholders" namerno promoviral svojo verzijo. Standardom navkljub.

Po emailu, pa tudi twitterju, sem zatorej zelo kmalu po objavi prejel nekaj opozoril o pravilnem prevajanju "project stakeholders".


Moj odgovor: nisem prevajal besede, ampak njen pomen.


Zakaj "projektni upniki"?

Že dolgo razmišljam, kako kvalitetno je lahko vodenje nekega managerja, če ima okoli sebe stakeholderje tipa A ali pa stakeholderje tipa B.


A ... imajo upanje v projekt
B ... imajo delež v projektu

Kvaliteta njegovega vodenja bo namreč vedno z dobrim ozvočenjem odgovarjala na vprašanje: kako uspešen bo projekt? Vsaj takšne so moje izkušnje.


Moj namen je torej izpodbijati prevod deležnik in promovirati prevod upnik, ker:

  • ker gre za prevod z najmanjšim naporom: stake ~ delež. Hitro odkrijem za "stake" še eno alternativo: vložek. Ki veliko več pove kot delež. Ker je v resnici vedno vsak projekt investicija zase: nekdo je nekaj že ali še bo vanj investiral (vložil). Naj bo to denar, zaposlene, čas, energijo, stres, dobro voljo, podporo... In potem upa na hitro povrnitev investicije. Zahteva svoje nazaj in še nekaj zraven.
  • je projekt v svoji začetni in obenem najbolj ključni fazi (definicija projekta) samo nekaj idej in papirja. Nimamo česa rezati, razdeljevati in si prisvajati. Nobeden še ničesar ni deležen. Na začetku je zgolj upanje na dober izplen.
  • ne smemo pozabiti na konkurenco. Konkurenca »nima deleža« v projektu, vendar upa, da bodo naši projekti neuspešni. Je negativni upnik.
  • je projektni vodja ključna figura v projektu. Veliko lažje bo ekspeditiven, pozoren in premišljen, če se bo zavedal, da ga obkrožajo projektni upniki - vsak s svojim upanjem, motivacijo. Lažje bo razumel, da ni sam in da ni prepuščen samemu sebi - da je njegov projekt vključen v širše poslovanje. 
  • bo projektni vodja želel spoznati upnike svojega projekta, o deležnikih se bo samo seznanil. Z upniki bo navezal osebni stik, poizvedel bo o možnih tveganjih, dodatnih priložnostih in posebnostih svojega projekta. Tudi če se sami ne bodo, jih bo on vključeval v projekt. Z več komunikacije bo  verjetno pridobil večjo podporo projektu.

Hočete še?

V poslovni terminologiji se pojavlja tudi izraz projektni vplivniki. Kar je strašljivo! To so znane ali neznane osebe, ki lahko vplivajo na naš projekt. Ponavadi nepričakovano. Če se osredotočimo zgolj na njihovo vplivnost, ne bomo spoznali njihove iskrene motivacije v ozadju, t.j. njihovega upanja tekom projekta. Mogoče pa njihov nerazložljiv vpliv izhaja iz karizme, izkušenj, čarovniških urokov.

In pa udeleženci... projektni udeleženci. Kot nekakšni udeleženci neke proslave, ki samo opazujejo dogajanje in ga mogoče celo spremljajo. Radi vidijo ognjemet, gledajo na uro, občasno zaploskajo. Tudi o njih predavajo na poslovnih fakultetah kot o projektnih upnikih. Upajmo, da ne bodočim projektnim udeležencem!

Projektni upniki pa imajo lahko še vsaj dve nadgradnji:
  • projektni trepetalci
  • projektni zahtevniki

Trepetalci investirajo in trepetajo, ker so v projekt investirali svoja sredstva (za katera so odgovorni). So zraven, grizejo si ustnice za uspešnost svojih projektov. Ali neuspešnost drugih (konkurenca). Trepetalci so totalni pozitivci in celovito gledajo na ROI za katerega so odgovorni. In tudi dnevno, kar je včasih lahko celo moteče. Del odgovornosti za uspeh ali neuspeh prevzamejo nase.

Zahtevniki investirajo in zahtevajo. Dajo na razpolago svoja sredstva, znanje in prepustijo pot do cilja projektnemu vodji. Delajo svoj posel naprej in se pustijo vključevati v projekt. Ob mejnikih zahtevajo rezultate. Ti so mi celo še bolj všeč. Brez nervoze ali živčnosti. Predajo odgovornost projektnemu vodji.

Praksa

Vzporednice zgornjega razmišljanja najdem tudi v agilnih metodologijah vodenja projektov (npr. Scrum, Kanban) in pa v povsem realnih start-up situacijah med definiranjem platna poslovnega modela (canvas):
  • kdo nam lahko pomaga?
  • kako lahko pomaga?
  • kaj želi v zameno? in 
  • kdo nam lahko škodi?

Dogovorov, zakonov in pravil etike ne smemo kršiti. To je dejstvo.

Mislim pa, da prinašajo kršitve uradne strokovne terminologije lahko zgolj dobre stvari. Posebej v tako dinamični in kreativni dejavnosti, kot vodenje projektov je in v času generacije Y. S prilagojenim poimenovanjem pazimo na motivacijo, razumljivost nalog in dobro počutje ekipe in obenem doseganje norm ter rezultatov.


Sicer pa... Če nekomu posodite denar, postanete njegov upnik. Kako močno pa si želite postati njegov deležnik?

četrtek, 8. julij 2010

Cel dan na Facebooku

Imam soseda, ki je tipični pripadnik generacije Y. Pri svojih 23 letih je končno našel idealno službo (seveda prek študentskega servisa) - službo na ministrstvu, ki jo neskončno hvali in opeva: "stari, ni lepšga... cel dan sem na facebooku!" (v ta stavek sem pozabil vključiti še nekaj smilejev :)))) in zvezdic * in ://///).

Generaciija Y je povezana (pomembna so ji prijateljstva, povezave, druženje, socialni kapital), se ni naučila sodobnih tehnologij ampak sodobne tehnologije sestavljajo njeno življenje. Generacija Y ne prenaša dobro avtoritete. To zadnje je v korporativnem svetu mnogokrat razlog, da se jo okarakterizira kot brezciljno, reaktivno (nasprotje proaktivnosti), pasivno, nezainteresirano in zdolgočaseno. In to so tudi lastnosti, ki jih odrasli slikajo o mladih. Teh mladih, ki bodo po sistemu pay-as-you-go vzdrževali vsak po 3 penzioniste, če (pokojninski) sistem prej ne bo razpadel.

V projektnem delu se pokažejo pozitivne, pri "šefovanju" negativne lastnosti generacije Y

Generacija Y je iskrena, išče motivacijo zase, noče razkosati življenja na službo in prosti čas. Generacija Y se 100% poglobi v stvari, ki jo zanimajo. Generacija Y ves čas obvešča svet in spremlja signale iz okolja.

Imeti generacijo Y na projektu je lahko prednost. Veliko njenih pozitivnih lastnosti pogrešam pri članih svojih projektnih ekip. Pri generaciji Y je manj igric pod mizo, manj skritih agend. Generacija Y razmišlja, kako bi maksimalno prispevala k višjemu cilju - če ji je bil predstavljen kot dober zanjo. Vztrajati s "šefovanjem" - vzdrževati avtoriteto, sliko šefa, pridobivati nadvlado, skratka biti šef in oni podrejeni je lose-lose situation. A ravno to se pogosto zgodi, in še slabše je, ko šef vzame stvari v svoje roke in želi doseči svoje cilje (osebnostne, ki niso nujno poslovni cilji) s pritiskom. "Če bom imel avtoriteto bo vse lažje" je še bolj napačno razmišljanje sedaj kot pred leti.

Projektni način je tukaj v prednosti, saj je projektni vodja vedno del ekipe, eden izmed njih. Projektni vodja reče "mi smo dosegli cilj", mora se ukvarjati s človeškim faktorjem, mora prisluhniti, mora biti moderator skupinske dinamike, mora vključiti vse sodelujoče, in sam ni toliko pameten, kot je lahko cela ekipa. Projektni način dela je "generacija Y s ciljem".




Tudi ti delaš na projektih? Imaš podobne izkušnje? Pridruži se nam:

Preverite tudi ProjektnoVodenje.com - Zemljevid projektnega vodenja, ki širši poslovodni sferi poenostavlja razumevanje pojma in pomembnosti "projektnega vodenja" za uspeh poslovanja podjetij in ne-tržnih organizacij.

Projektni blog je avtorsko delo.

Uporaba in vsako razmnoževanje (razen kratkih citatov z navedbo vira in avtorja) je brez izrecnega dovoljenja avtorja prepovedano.