Konferenca Napredni poslovni pristopi 2010 [5.10.2010]

Povezava do konference je tukaj. V Sloveniji je premalo takšnih dogodkov, še posebej sedaj, ko bi morali iskati inovativne odgovore na krizneo izzive stanje. Verjamem, da bodo konkretno postavljena vprašanja deležna presenetljivih rešitev.

Glavna govornica konference je Kathleen B. Hass, PMP, ki je s knjigo "Managing Project Complexity - A New Model" dobitnica nagrade Knjiga leta 2009 pri Project Management Institute-u (PMI). Gre za strokovnjakinjo z več kot 25-letnimi izkušnjami v strateškem planiranju IT-ja, vpeljave in vodenja projektnih pisarn, vodstvenega coachinga in vodenja kompleksnih projektov. Ga. Kathleen bo (so-)govornica tudi na srečanju slovenskih moderatorjev na temo moderiranja v projektnem vodenju (Danfoss v Stegnah, 4.10.2010; prijave).

Konferenca Projektno vodenje v praksi

Povabljen sem v programski svet konference "Projektno vodenje v praksi", ki se bo zgodila 20. maja. Konferenca je namenjena povezovanju teorije projektnega vodenja s prakso in daje temu ustrezno velik poudarek mehkim veščinam. Da ne bom le delegat v programskem svetu, imam na konferenci tudi kratek prispevek z naslovom Pridobivanje znanja projektnega vodenja (od priprave na PMP do praktičnih znanj). Upam, da se vidimo tam in izmenjamo tudi par besed, kar pogumno.

Management IT projektov - delavnica v torek 3.11.2009

Strokovna IT izobraževanja so zelo pogosta in priljubljena npr: razvoj aplikacij v .NET, JAVA programiranje, razvoj SOA rešitev, vse o bazah in SQL, IT varnost, omrežja in različna "vendorska" izobraževanja o njihovi strojni opremi in softwareskih produktih oziroma paketih. Kaj pa potem početi s strokovnjaki, ko so enkrat izšolani in polni znanja? Potrebujete nekoga, ki jih bo vodil v smer, ki prinaša koristi (denar, čas) ter zadovoljstvo - njihovo in pri naročnikih, torej tudi pri vas!

V torek 3.11.2009 imate priložnost slišati in doživeti delavnico (ali tja napotiti izbrano osebo), kako voditi IT projekt in biti vodja ekipi IT strokovnjakov.

Projektno vodenje kot usmerjanje energije

"Enakopravnost = Učinkovitost"

Tudi fabrike so bolj uspešne tiste, ki zaposlenih ne tretirajo kot material ali stroje, ampak kot ljudi. Pa čeprav so to ljudje le z osnovnošolsko izobrazbo in so v procesu šefovanja (definicija sledi) pogosto manipulirani, izkoriščani, preslišani in pohojeni. Pozor, po drugi strani visoka stopnja izobrazbe lahko pomeni, da se takšni zaposleni počutijo, kot da so na koncu poti in sedaj pričakujejo za svoje izobrazbene dosežke nagrado. Nižjeizobraženi zaposleni pa so od svojega delovnega mesta bolj odvisni, in tudi pri njih lahko odkrijemo sposobnosti, ki koristijo poslovanju - ne zgolj doseganju dnevne/tedenske/mesečne norme.

"(Projektno) vodenje ni šefovanje."

Šefovanje v smislu biti šef, ukazovati, inspicirati, dajati pohvalo, biti v nadrejenem položaju, priganjati k boljši učinkovitosti. Zaradi svojega ega. Ego je tisti, ki se pri šefovanju zadovoljuje, ne resnični rezultati. A pogostokrat egov instinkt po samo-ohranitvi forsira tudi poslovne dosežke. Zato je šefovanje še vedno pogost pojav pri vodenju in hkrati past, ki uničuje medsebojne odnose na delovnem mestu in preprečuje presežke.

Novo vodenje

Projektno vodenje postaja v času recesije pokazatelj, "kristalizator", ki pokaže, kaj deluje in kaj ne. Nekaterga podjetja se že počutijo žrtve recesije, bolj napredna pa se bodo iz nje nekaj naučila, tako da bo poslovanje po recesiji drugačno kot prej. In tudi vodenje, ne zgolj projektov.

Novo vodenje se veliko bolj ukvarja z energijo posameznikov, s katero organizacija razpolaga kot pa z oddelki, delovnimi prostori, hierarhičnimi strukturami in vodstveni položaji. Na koncu bodo pomembni zgolj dosežki. Dosežki, ki bodo rezultat sodelovanja, pozitivne energije, zadovoljstva in močno izkazane poslovne potrebe krovne organizacije - bolj ko bo močno izkazana vizija organizacije, bolj ko jo bodo zaposleni čutili in z njo živeli, manj bo znotraj-organizacijskih trenj in stroškov, ki jih povzročajo interni konflikti.

Energija torej...

Ljudje imajo lastno notranjo energijo. So sposobni. Vsaj v času, ko zapustijo stavbo, kjer delajo, in se podajo v svoje zasebno življenje. Po sodobnih ugotovitvah v pogovoru s podjetji različnih dejavnosti opažam, da vsaj tista, ki so moji sogovorniki, razumejo, da je potrebno najti, usmeriti in črpati človeško energijo za namen doseganja poslovnih ciljev. In da je to tudi pot do samouresničitve posameznega zaposlenega. Na površje hitro splavajo pojmi kot so "Win-win", sinergija, proaktivnost.

"Zaposlujemo 90 ljudi, pa je njihova kapaciteta med delovnim časom manjša od vizionarstva danes najstnika, ki bo čez sedem let svojo idejo prodal za milijone."

So to zgolj moje ugotovitve ali pobožne želje podjetij z naprednimi pogledi, ki pa so sicer še vedno funkcijsko organizirana?

"Rešitev je v zdravi meri empatičnosti poslovnega sistema (organizacije, procesov, postopkov, sistematizacije, pravil) do svojih zaposlenih - ter vzajemno nazaj zdrava mera posameznikove osebne odgovornosti in aktiviranosti, da prispeva svojo energijo za doseganje poslovnih ciljev."

Resnici na ljubo so ugotovitve in napredni pogledi še najlažji del poti, ko pride do njihove vpeljave (realizacije) se klanec strmo vzpne. Prižge se obrambni mehanizem nekaterih članov uprave ali kolegija, srednjega managementa, sindikatov ali ključnih strokovnjakov, ki je že do sedaj v svojo škodo ubijal podobne dobre ideje - tudi spremembe na bolje.


V svojih novejših naporih sem razvil metodologijo, ki jo "po meri" organizacije vpeljemo v poslovanje in temelji na usmerjanju energije članov projektnih ekip k kvalitetnim rezultatom, pravočasnosti in kontroli stroškovnega okvira. Metodologija podpira osebno aktivacijo zaposlenih in jim pomaga do njihove samouresničitve (glej: Maslow, Graves, Rugelj) skladno z uspehi in vizijo poslovanja organizacije. Temelji na bogatih praktičnih ugotovitvah strokovnjakov okoli Egolaba pri prodaji, vodenju, komunikaciji in vpeljavi sprememb v slovenski organizaciji (močan obrambni mehanizem, vrtičkarstvo, strah pred ne-uspehom) ter sodobnih standardih vodenja projektov, projektnih portfeljev in programov (Project Management Institute kot izvorna strokovna referenca).