Poslovni analitik vs. Projektni vodja

Predstavljaj si, da si na prednovoletnem srečanju dveh sindikatov: gasilcev in zdravstvenih reševalcev. Govorniki najprej predstavijo oba poklica, nato pa se začne razvijati burna razprava, kateri od obeh je za življenje ljudi bolj pomemben. No, lahko bi bilo tudi srečanje med nutricionisti in fitnes trenerji, arhivarji in zgodovinarji, vedeževalkami in homeopati... Ali pa med kirurgi in patologi.

Z vsakim govorcem, ki dobi besedo, se tehtnica obrne na stran njegove skupine. Na delu je odlična retorika - takšna, ki ji človek hitro prikima. Ter dobra stara med-cehovska tekmovalnost. In na koncu debate se zmagovalci seveda počutijo superiorne, poraženci pa začnejo za nazaj dvomit o pravilnosti odločitev o svoji karieri in izobraževanju.

Kaj pa BA vs. PM?

(BA - poslovni analitik, angl. Business Analyst; PM - projektni vodja, angl. Project Manager)

V boj se oba podajata s precej podobnim hendikepom, ker:

• ju tisti, ki naj bi bili njihovi naročniki, ne potrebujejo. Torej, ko so lastniki, CEO-ti, CIO-ti in CFO-ji v poslovnem življenju pred velikim izzivom (ali že problemom) redko začutijo potrebo po dodatnih poslovno-analitičnih ali projektno-vodstvenih kompetencah. Namesto lučk za "data-driven pristop", "upravljanje s tveganji", "projektno vodenje", "teamsko vzdušje", "poslovno analitiko" se jim pogosteje prižgejo lučke, kot so "naredimo en preboj", "še bolj znižajmo stroške", "preselimo proizvodnjo", "počakajmo na tisti velik razpis", "ponavljajmo, kar je za nas delovalo v preteklosti", "odpustimo nekoga".
• nista (nujno) inženirja. In tudi, če to sta po svoji izobrazbi, ne opravljata inženirskega dela. Torej bi BA ali PM vlogo lahko opravljal vsak ne-specialist, družboslovec, mešalec megle, kdorkoli brez posebne dodane vrednosti za stroko in poslovanje? Vloga obeh ni cenjena že v startu in je pogosto diskretiriana, dokler ne pokaže realnih rezultatov, ki jih lahko management prime v roke.
• organizirata, planirata ali izvajata SPREMEMBE. Kar počneta in za kar sta poklicana, ostalim zaposlenim v organizaciji ni ravno všeč. Ali bodo zaradi teh novih ljudi manjkrat dnevno odšli do avtomata za kavo, imeli manj časa za kosilo ali "gledanje skozi okno" in se bodo morali privadit novih postopkov ali veščin? Management se pogosto ne zaveda, da so za veliko slabih poslovnih odločitev, rezultatov in neuspelih projektov krive ravno"skrivne konzervativne interne silnice", ki zavirajo napredek in nenehno opevajo neke nerešljive probleme - proti katerim zdravilo najdete zlasti v BA in PM vlogah, torej strokovnjakih, ki so pripravljeni za višje cilje stopati iz cone svojega udobja in najti izvedljive načine za uveljavljanje sprememb med ljudmi, ki predstavljajo kapital poslovanja.

In pa še en samoomejujoči hendikep: obe vlogi mislita, da sta si konkurenčni. Pa ne gre spet za tipično slovensko razdvojevalnost, saj lahko hitro najdemo veliko člankov tipa:

• THE PROJECT MANAGER VS. THE BUSINESS ANALYST 
• Business Analyst vs. Project Manager - which is better? 
• Is Business Analyst a stepping stone for Project Manager?
• in ostale

Sodelovanje namesto tekmovanja

Ne rečem, da tekmovanje ni zdravo, vendar bi bilo škoda (v denarju, času, demotivaciji in slabi volji), če bi delovanje BA in PM vlog temeljilo na medsebojnem izpodbijanju in dokazovanju, kdo ima prav ter kdo je za uspeh poslovanja pomembnejši. 

Kot projektni vodja sem se vedno počutil priviligiranega, če sem na projektu lahko imel poslovnega analitika oziroma vsebinskega vodjo, vsebinskega koordinatorja, odgovornega za vsebinski koncept projekta ali kakorkoli smo ga/jo imenovali. Nekoga, ki mu srce bije za to, da bo predvideni obseg projekta relevanten za končni poslovni rezultat kot tudi izvedljiv. Včasih se še vedno najde sponzor ali zelo zainteresirani naročnik projekta, ki s svojim ljudmi odigra vlogo poslovnega analitika. V preostalih primerih pa sem bil v preteklosti primoran prevzeti združeno vlogo, kar je zahtevalo veliko večji angažma po komunikaciji znotraj in zunaj projekta ter žongliranje med spreminjajočimi pričakovanji trga/naročnikov in projektnimi omejitvami (čas, strošek, obseg, prvotne zahteve in pogodbeni obsegi s podizvajalci).

PS: V četrtek 10.12.2015 sem se udeležil strokovnega srečanja med združenji PMI Slovenija in IIBA Slovenija. Razprav je neobhodno zašla tudi v primerjavo "PM vs. BA", kar pa sem nato stoično ocenil kot konstruktivno in koristno.

On a joined @IIBA and @PMInstitute session with @PMISlovenija. Earning 2PDU's today #pmp #ProjectManagement pic.twitter.com/zw7YdH0f9o

— Primož Frelih (@PrimozFrelih) December 10, 2015

Enostavni projekti. In še tisti drugi, ki jih nobeden ne mara

Ta objava ne bo poskus opravičevanja, zakaj projekti vseh vrst pogosto niso pravočasni, prekoračijo načrtovane stroške in zgrešijo svoj namen. Je samo majhna spodbuda k razmisleku o boljših pristopih njihove izvedbe. Za izvajalce, naročnike in ostale, dvomljive, upnike projekta (deležnike, stakeholderje).

Pred časom sem vodil projekt prenove stanovanja. Konkretno: bilo je potrebno izprazniti prostore, zbrusiti stene, zamenjati parket, okna, radiatorje,keramične ploščice, na novo napeljati vodo in elektriko, prepleskati stene, vgraditi kuhinjo, pohištvo. Izmeri, naroči, privijači, zabij, pojdi iskat, pokliči, nariši, pogovori se, preveri, počakaj, dostavi, označi, poslušaj, odkleni, zbrusi, stoj zraven, pobarvaj, odstrani, sestavi, pojdi ga iskat, pritrdi, poveži, vprašaj, izoliraj, počisti, plačaj. In seveda - reklamiraj. Sliši se kompleksno, ampak po tem, ko je bila usklajena vizija in ponudbe izbrane, je projekt z malce občutka za koordinacijo kar sam gravitiral h končnemu cilju. Vsak od izbranih izvajalec je brez podrobnih navodil ali analiz točno vedel, kaj se od njega pričakuje in kako nalogo izvesti.

Saj je čisto enostavno! Pred mano je prazen prostor, tam so priključki in jaz moram položiti ploščice, prej bo pa še vodovodar potegnil cevi ob steni, električar pa žice. Potem bom vgradil kopalno kad, ki je še zapakirana v sosednjem prostoru. Tukaj pa imam vašo skico, kako položiti zelene in kje bele ploščice. In kje bo bojler. Čez tri dni bom fertik, ker imam v petek še eno kopalnico v Mostah. 

Ne želim podcenjevati mojstrstva sodelujočih izvajalcev, vendar je vsak od njih na mojem projektu opravil zgolj eno od rutinskih ponovitev tega, kar obvlada oz. ima v podzavesti. Izdelek je nastajal pod njihovimi rokami in pred očmi vseh. Vedno smo vedeli, kaj se dogaja in koliko še manjka do končnega rezultata ter kakšne korekcije so potrebne.

Ni mi bilo potrebno nenehno poenostavljati velike slike, obrazlagati globljega končnega namena projekta, osmišljati vlogo vsakega izvajalca posebej in ga motivirati, da prestopi črto svojega znanja, udobja in rutine. Da razmišllja o do sedaj nemogočih rešitvah. Da se poda na neznano pot in da lahko računa, da bo na tej poti moral komunicirati z ostalimi izvajalci, ki bodo tudi nekako izgubljeni. Pripadnost ni nobenega zanimala. Ni bilo potrebno usmerjati energije v kreativnost, razmišljanje. Mojstrom tudi ni bilo treba pozabiti nečesa, kar že znajo, da zmanjšajo svojo prepričanost v znana dejstva, in se soočiti z novostmi. Zmanjšati prepričanost, samozavest, ego, ki bi jih zaviral pri kreativnosti in sprejemanju novih fizikalnih pravil? Pozabiti na dosedanje dosežke in poraze in bolj prisluhniti in pogledati okoli sebe? Sestaviti raznovrstne koščke v skladen kompleksen mozaik. Ponovno dobrodošli v negotovi svet projektov.