Še ne tako velika podjetja so pri nas organizirana večinoma hierarhično - po principu, kdo je nižje in kdo je višje. In direktorji takšnih podjetij opravljajo izključno funkcijo direktorja. Biti direktor pa pomeni: poslovna kosila, nabavljanje stvari "na firmo", golf, članstvo v managerskih združenjih in lov za pozicijami v upravah in nadzornih svetih delniških družb. Seveda se šalim.
Funkcije direktorja (angl. CEO, "Chief executive officer") naj bi bile naslednje:
- postavlja strategijo poslovanja,
- kontrolira izvajanje strategije,
- razvija organizacijo in kulturo poslovanja.
Ne čisto vse sam osebno, ampak skupaj s sodelavci, med katerimi si izbere in poviša tiste, za katere ve, da ga bodo učinkovito podpirali. Gre za preproste naravne procese, ki se konec leta odrazijo v številkah, lojalnosti strank in osebnem zadovoljstvu zaposlenih. Zato "izmerljivo" obstajajo dobri in obstajajo slabi direktorji.
Superzvezde
Obstajajo tudi direktorji, ki osebno poprimejo za vajeti projektov in s tem dajo zgled korporaciji in zunaj nje, da mislijo (in delujejo) resno. Poznam jih, nekaj.
To so direktorji, ki se zavedajo, da se razvoj in izboljšave poslovanja na najboljši možen način zgodijo zgolj na projektni način.
In tudi CEO korporacije Gibson Guitars iz Nashvilla je eden njih: Henry Juszkiewitz, poleg tega tudi večinski delničar Gibsona. No, njega ne poznam, poznam pa njegovo zgodbo iz zadnje številke revije PM Network. Pri Gibsonu so se odločili izdelati legendarno kitaro Les Paul na povsem avtomatiziran in robotiziran način. Projektno ekipo je sestavljalo 30 inženirjev in 12 vodij iz proizvodnje, proračun projekta je bil 2 mio USD. Trajanje projekta: 1 leto, do decembra 2009. Vodja projekta: Henry, direktor in solastnik.
- da na primeru (projektu) pokaže, kaj je za podjetje pomembno
- da je direktor tudi eden izmed njih in mu ni vseeno
- da razširi miselnsot, ki razume kako ko pride podjetje do denarja za plače
- da se ne boji povsem operativnih izzivov in mu ni vseeno
- da podjetje diha usklajeno
Kot naj bi projektni vodje poleg strokovnega znanja in mehkih veščin obvladali tudi splošno vodenje, bi morali biti tudi direktorji podjetij sposobni prevzeti vodejnje posameznega projekta. Nekje bi to pomenilo spust iz oblakov na realna tla, drugje edina možnost v podjetju, zlasti manjšem, kjer je direktor edini, ki obvlada poslovni jezik, koordinacijo dela in je izmed vseh zaposlenih edini primeren za projektnega vodjo.
Izziv
Voditi projekt pa bi za direktorja pomenilo tudi nevarnosti: razkritje njegovih šibkih osebnih lastnosti, nepoznavanje dejavnosti podjetja, nesposobnost soočanja z operativnimi problemi, nedoslednost, podcenjevanje sodelavcev... Zato so lahko projekti tudi koristna lekcija za direktorje, ki bi želeli razviti svoje osebne kompetence in še niso bili v takšni vlogi.
Za konec vprašanje: kateri projektni vodja bi si želel postati direktor?
