Še eno darilce lahko da. In sicer članom projektne ekipe: ljudem, ki s svojim DELOM in prizadevnostjo zaslužni, da je projekt končan. Ob zaključku projekta naj jih seznani s pridobljenimi izkušnjami ter jim da priložnost, da povejo: svoje izkušnje, kako so se počtili, jih je kaj motilo za nemoteno opravljanje dela in podobno. Da so slišani! Pogovor naj bo kratek, sproščen, a dokumentiran. Predlogi ekipe bodo vhod v razmislek o nadaljnji optimizaciji procesov in metodologije projektnega vodenja.
Sam sem ravno pred kratkim ob koncu projekta svoji ekipi predlagal še nekaj več. Vsak od njih, vključno z menoj, je od ostalih članov dobil in jim dal povratno informacijo o delu, vedenju in ravnanju. Šlo je za tipično mrežo 21 komunikacijskih kanalov (S+PM=6):
V našem primeru je bilo 6 članov ter jaz, kar pomeni, da smo slišali 30 povratnih informacij. Trajalo je šolsko uro, na koncu pa je eden od članov, ki se mu je na začetku mudilo, a je vseeno ostal, povedal, da je bilo to njegovih najbolje v naglici investirane pol ure. Kar pa je še bolj pomembno, videl se je žar v njihovih očeh. Ker so lahko povedali, kar jih je težilo, hvalili in bili "ne-kar-tako" pohvaljeni.
Projektni vodja naj ves čas skrbi za svoje in osebno dostojanstvo drugih ter skrbi za pravila komuniciranja (npr. kritika je lahko podana zgolj v obliki snedviča brez prepovedane besede "ampak", itd.), daje in odvzema besedo, se ne opredeljuje in vrednoti povedanega. Da, projektni vodja je tudi moderator! In soustvarjalec organizacijske klime.