Projektni sistem

Na trgu je danes že kar nekaj informacijskih sistemov za podporo projektnemu vodenju, od katerih večinoma vsak nekje najde svoj dom. Ena podjetja se odločajo na podlagi stroškov, druga na podlagi podobnosti (kompatibilnosti) z obstoječimi tehnologijami v organizaciji, tretja pa postavijo sistem, kateremu potem niso kos.

Nimam osebnega favorita, ker je vedno odvisen od konkretne situacije naročnika. A močno verjamem, da mora biti projektni sistem namenjen vsem nivojem poslovanja in hkrati vsakemu posebej, da bi podpiral učinkovito izvedbo in vodenje projektov in zaradi boljšega pretoka informacij, okretnosti poslovanja glede na spremembe strategije, pomenil konkurenčno prednost pred ostalimi na trgu.

Neustrezen projektni sistem lahko ubije voljo do uporabe. In med člani projekta povzroči frustracije.

Projektni sistem - očaraj me s pogledom

V organizaciji so s projektnim delom povezane glavne skupine zaposlenih: izvajalci (strokovnjaki), projektni vodje, projektna pisarna in projektni kontroling, srednji management (funkcijski management, vodje programov...) in najvišje vodstvo.

Vir: Primož Frelih

Izvajalci

Projektni sistem mora izvajalcem ponuditi čim lažje okolje za

• pregled čakajočih zadolžitev,
• poročanje o izvedenih aktivnostih in porabljenih urah,
• odlaganje delovne dokumentacije.

Ponujena jim mora biti možnost opozarjanja na tveganja, ki jih kot strokovnjaki v vlogi članov projektne ekipe zaznajo. In to je dejanski vse, kar potrebujejo od projektnega sistema izvajalci. Bolj kot bo njihovo pogled v projektni sistem zakompliciran, večji stroški bodo nastajali v smislu: časa, stresa in frustracije ob uporabi sistema, nenatačnega poročanja zaradi minimiziranja uporabe sistema in s tem povezanega nedoslednega dokumentiranja, ker bodo veliko raje poslali po elektronski pošti kot odložili med dokumente na projektnem sistemu.

Za organizacije s pretežno mladimi zaposlenimi priporočam, da funkcionalnosti izvajalskega pogleda približajo web 2.0 spletnim storitvam: Facebook, Twitter, blogi ... Se še vedno sprašujete, zakaj lahko nekdo z doslednim spreminjanjem statusa na teh straneh zabeleži vsak svoj premik ali misel, o svojem delu in opaženih tveganjih pa ne poroča projektnemu vodji ali nadrejenim? Dejstvo je, da morajo korporativni sistemi kot je projektni sistem slediti posebnostim generacije Y in ne obratno!

Vsaka prisila je neproduktivna. Tudi tista, ki sili izvajalce v uporabo njim neprijaznega sistema.

Projektni vodje

Projektni vodja lahko brez projektnega sistema hodi naokoli in poizveduje o delovnem napredku in delegira nove naloge. Seveda vodi tudi redne sestanke, kjer to počne še enkrat. Njegova odgovornost pa so resnično planiranje, ugotavljanje odstopanj in tveganj ter ustrezno delegiranje nalog projektni ekipi, da projekt izpolni zadane cilje v času in stroških - česar pa se dostikrat (tako) imenovani projektni vodje ne zavedajo in postanejo gasilci (lastnih) požarov. In kako bo poleg tega skrbel še za motivacijo?

Srednji management

Srednji management je ponavadi "lastnik" kadrov, ki jih uporabljajo projekti in katerim naloge delegirajo projektni vodje (gre za matrične organizacije). Zadolženi so za razvoj in imenovanje svojih ljudi, ustrezno na projekte. Hkrati pa iste kadre uporabljajo tudi za delo v svojih organizacijskih enotah ali programih. Srednji manager mora vedeti, s čim so zaposleni njegovi ljudje - kdaj, koliko časa, kakšne probleme imajo projekti v domeni njegove organizacijske enote/programa z namenom preventivnega ukrepanja za uspešnost projektov.

Vodstvo

Najvišje vodstvo ima v roki kompas in usmerja organizacijo s postavljanjem vizije in strateških ciljev. Kot nam je pri naložbah v vrednostne papirje najbolj pomembna višja vrednost našega portfelja, je vodstvu pomembna čim večja vrednost portfelja tekočih projektov. Vodstvo se zaveda, da bo projekt pomenil spremembo (izboljšavo) v poslovanju zato podpira in daje prednsot tistim, ki bodo prinesli največ koristi (beri: nov stabilen vir prihodkov). Projektni sistem mora ponuditi vodstvu relevantne odločevalske informacije ter orodja za analize in simulacije strateških odločitev.

Pogledi za vse naštete skupine projektnih upnikov (uporabnikov sistema) naj temeljijo na isti platformi in informacijski podlagi (skupna baza ali integracija preko web services in podobno).

Možnost izbire

Na wikipediji je naštetih 93 projektnih sistemov in niso vsi "takoj iz škatle" v skladu z zgornjim konceptom več-uporabniške prijaznosti. Izbira je lažja kot si mislite, le svoje prave potrebe je potrebno ustrezno ugotoviti.

Neumna vprašanja, ki jih zastavlja projektni vodja, in zakaj to počne?

Glede na to, da "ni neumnih vprašanj, so le neumni odgovori" lahko vodja projekta iritira projektno ekipo samo z neumnimi odgovori, čeprav se zdi, da spravlja projektno ekipo dostikrat ob živce tudi zaradi svojih vprašanj. A kdo bi mu zameril, saj verjetno vodi več projektov naenkrat in nikjer ni popolnoma zraven pri njihovi dejanski izvedbi - saj jo (izvedbo) delegira med projektno ekipo.

Da bi obvladal projekt, se mora projektni vodja iz svojega domačega fotelja podati v pohištveni salon z različnimi ostalimi fotelji, posteljami, omarami, stoli in mizami, kjer pa so tudi ljudje. In še huje: kupci, prodajalci.

... plus:

(Projektni) vodje so vsebinsko bolj generalisti kot specialisti. Njihova specialnost je obvladovanje ljudi in procesov do rezultata.

In seveda je vodja bolj učinkovit, če pozna tehnologijo. In še bolj učinkovit, če jo zares dobro pozna vse njene posebnosti, trike in pasti. Več o tem v Ali mora biti projektni manager tudi tehnični ekspert?

Kitajski in ameriški študenti

Dr. Velimir Srića je pred leti opisal svojo izkušnjo iz predavanj na Kitajskem. Celoten čas med in po predavanju, ko jih je vprašal, če ima kdo kakšno vprašanje, so študentje gledali v mizo pred seboj, niso spraševali ali ugovarjali, da ne bi dajali vtisa, da rušijo profesorjevo integriteto. Šlo je za nekakšno globoko spoštovanje kulta osebnosti, brez spodkopavanja formalne in neformlane avtoritete, ki naj bi jo imel profesor oziroma nekdo, ki jim je nadrejen. Po drugi strani pa se spominjam v gimnaziji našega smeha v razredu, vedno ko je Manca postavila kakšno vprašanje. Rekli smo jim "glupa vprašanja", ki pa so Manci koristila, da je razumela širšo sliko od samih temeljev navzgor. Hodila je namreč hodila na osnovno šolo v ZDA in razmišljala s pomočjo povezovanja preprostih pojmov, brez nepotrebne filozofije in kompliciranja. Ni šla domov študirat knjig in delovnih zvezkov, kar vprašala je, takoj.

Projektni vodja je odgovoren za rezultate. Na projektih, ki so kompleksni in več-tehnologij/vesbin-obsegajoči bi mu morala biti jasna smer poteka dogodkov, tveganja, brez informacijskih sivih con, da lahko usmerja in sproža ukrepe za končni uspeh. Kredibilnost, ki jo ima projektni vodja v svojem teamu, pa je resnici na ljubo v veliki meri odvisna od njegove lastne ekspertiznosti. Zato naj bo drzen in raziskuje sive cone, ki se jih boji in bi jih raje pustil pri miru, če mu že ne povzročajo velikih težav.

Zame osebno kot projektnega vodjo, mislim, da velja formula:

Ponos↓ → Drznost↑ → Aktiviranost↑ → Vpletenost↑ → Občutek odgovornosti↑ → Želja po obveščenosti↑ → Komunikacija↑ →
Tudi neumna vprašanja↑ → Sive informacijske cone↓ → Tveganja obvladovanja projekta↓ → Ustrezno ukrepanje↑ → Uspeh projekta!

Za odkrito komunikacijo je potrebna drznost

Torej. Projektni vodja, kot profesionalni (plačani!) komunikator, bi moral veliko raje in veliko več narediti s komunikacijo. Komunikacija v obliki delegiranja, prezentacij, obveščanja, opozarnjanja in poganjanj je njegovo glavno orodje pri uresničevanju ciljev projekta. In ker je kritično, da razbija sive cone svojega znanja, mora tudi kaj vprašati. In vprašati tudi stvari, ki so vsem ostalim kristalno jasna in samoumnevna.

V svoji praksi sem naletel ob svojih vprašanjih na tudi negativne odzive strokovnjakov v projektnih ekipah, večinoma pa ne. A tudi tista neumna vprašanja so se potem razcvetela v nadaljnje razmišljanje, prisotne ekipe in končno rešitve, ali vsaj odločitve. Neumna vprašanja torej imajo svoje mesto v projektnem vodenju (glej tudi Not-so-dumb questions):

• Zakaj? Zakaj ne?
• Kaj si mislil s tem?
  
• Ali veš, kaj bi moral narediti?
• Je kdo drugačnega mnenja?
• Zakaj to sploh potrebujemo?
• Je to zares tako komplicirano?
• Kdo bo to naredil?
• Ima kdo glede tega kakšen pomislek?
• Ali lahko še končamo po planu?
• Je to res, kar naročnik želi?
• Na kaj lahko to vpliva?
• Kaj to pomeni zate?
• Kaj če prehod v produkcijo ne bo deloval - kakšen je lahko naš rollback plan?

Prepovedana vprašanja

Kakšnih vprašanj, pa si noben vodja ne bi smel postavljati, sem objavil na Poslovnem blogu: Bi bila Cankar in Prešeren dobra managerja?

V 2010 naj projekti koristijo poslovanju

Novo leto je priročen čas, da se vrnemo k osnovam in se tudi zaradi recesije bolj pogosto vprašamo "Zakaj ta projekt?". V ta namen sem skiciral najprej enostavno shemo, ki prikazuje, kako so projekti povezani s poslovanjem organizacije ali podjetja:

... in zatem še shemo, ki pove vse:

(klikni za povečavo)

Naročnik lahko za izvedbo projekta uporabi lastne vire ali pa zaposli zunanjega izvajalca. Nekaj primerov iz prakse:

• projekt: "Uvedba novega IT sistema" (izvajalec: ponudnik IT storitev; korist: večja učinkovitost poslovanja zaradi boljšega obvladovanja informacij),
• projekt: "Izgradnja nepremičnine" (izvajalec: gradbinec; korist: večja kapaciteta poslovanja),
• projekt: "Povečanje prodaje" (izvajalec: oglaševalska agencija; korist: povečan obseg poslovanja).

Izvajalec dodeli na projekt svoje vire in za izvedbo storitev (temeljna dejavnost izvajalca) izstavi fakturo. Tudi naročnik dodeli svoje vire na projekt in financira projekt iz svojega poslovanja (svoje temeljne dejavnosti) - neposredno iz prihodkov iz poslovanja ali posredno (zadolževanje, rezerve...).

Projekt vpliva na naročnikovo poslovanje večplastno:

• povzroča denarne stroške
• uporablja materialne in človeške vire, ki si jih deli s poslovanjem
• povzroča pozitivne spremembe (želene, planirane)
• povzroča negativne spremembe (neželene, incidenti)

Menim, da ima izvajalec vsaj moralno odgovornost (če že ni zapisana v pogodbenem dogovoru), da projekt dobavi za naročnikovo poslovanje koristne rezultate, in hkrati ne povzroči motenj. Koristi lahko zagotovimo z upoštevanjem povsem konkretnih načel:

1. razumevanje naročnikovega problema ali ambicije (uporaba poslovno-analitičnih metod)
2. ekspeditivnost in obvladovanje projekta do ciljev znotraj časovnih in stroškovnih okvirov (strokovno vodenje projekta)
3. kakovostni (predvsem) človeški viri (na strani izvajalca lahko v pogodbi poimensko definirani KDO in KDO NE, na strani naročnika - pomembno pri uvajanju rezultatov projekta v poslovanje)
4. spodbuda izvajalcu (uskladitev izvajalčevih ciljev z naročnikovimi in preprečevanje škodljivih učinkov asimetrije informacij; primer: plačilo izvajalcu 30% na začetku, 30% na koncu projekta, 40% po preverjenem (izmerjenem!) učinku projekta)